|
OB DNEVU
ČLOVEKOVIH PRAVIC 2007
Ob dnevu človekovih pravic 2004 (pred tremi leti)
smo naslovili apel slovenskim in evropskim organom,
ki smo ga spomladi 2005 nato vložili tudi kot
peticijo Evropskemu parlamentu v Bruslju. Na odgovor
še vedno čakamo. Iz te peticije citiramo:
Dosedanje zavajanje javnosti ... je bilo tako
uspešno, da temu še danes nasedajo celo ugledni
medijski komentatorji in javnost še dodatno
zavajajo, da pravzaprav niti ni več kaj reševati,
saj da je bil z znamenitimi "dopolnilnimi
odločbami" skoraj ves problem že rešen. Z isto
neverjetno lažjo, da "je problem izbrisanih v večji
meri rešen", je pred dnevi postregel tudi dr. Bohinc
sam (op.: takratni notranji minister) na svoji
zadnji tiskovni konferenci.
Naj vas – in javnost – zato opozorimo na resnico.
Problem 18.305 nezakonito izbrisanih ima danes tri
bistvene dele:
1. ena tretjina nezakonito izbrisanih je še vedno
izbrisana; ta krivica jim še ni bila ne priznana ne
popravljena – popravljena pa mora biti prav vsem, ki
jim je bila storjena, ne glede na to, kaj se je z
njimi dogajalo kasneje in ali so danes še v
Sloveniji ali ne (česar Bohinčevo ministrstvo kljub
javni obljubi dne 20.6.2002 vse do danes niti
ugotovilo ni);
2. dve tretjini (nad 12.000 izbrisanih) sta v 12
letih postopno sicer ponovno pridobili dovoljenje za
stalno prebivanje ali celo državljanstvo, vendar pa
je bilo z znamenitimi "dopolnilnimi odločbami" letos
to priznano z veljavnostjo za nazaj le okrog 4.000
prizadetim, kar pomeni grobo kršitev odločbe
ustavnega sodišča; prejšnja vlada in opozicija sta
družno zamolčevali javnosti, da odločba US izrecno
zahteva takojšnjo vrnitev statusa za nazaj za dve
tretjini izbrisanih, ne le za štiri tisoč;
3. pot do odškodnine za škodo, povzročeno v letih
1992-2001 (kasneje nastala škoda je zanemarljiva),
pa je za vse sploh popolnoma zaprta – po zakonu
moraš namreč odškodnino zahtevati najkasneje tri
leta po tem, ko si za škodo zvedel, in najkasneje
pet let po tem, ko je škoda nastala; vsi politiki so
javnost zavajali, da "grozijo" ogromne odškodnine in
da jih je treba z zakonom omejiti ali celo
izključiti – v resnici pa že sedaj po zakonu sploh
možne niso in bi jih moral "sistemski zakon" šele
omogočiti, seveda v okviru ekonomskih zmogljivosti
države.
Če povzamemo: od navedenih treh hudih problemov
izbrisanih sta po 13 letih prvi in tretji še vedno
popolnoma nerešena, pri drugem pa je bilo doslej
izdanih le okrog štiri (namesto dvanajst) tisoč
"dopolnilnih odločb" – in še te so do rešitve
tretjega problema (problema odškodnin) zgolj
simbolične narave, torej vse do takrat "papir brez
vrednosti".
Kmalu bo 16 let od nezakonitega
izbrisa – in vse gornje je še vedno nerešeno, od
sedanje vlade napovedani "ustavni zakon o
izbrisanih" pa je zgolj prozoren zaslepljevalni
manever, saj po vsebini v celoti negira odločbo
Ustavnega sodišča. Zato ponavljamo iz zgoraj
citirane peticije:
"Sprašujemo zlasti
institucije EU in Sveta Evrope, do kdaj še
nameravajo mirno tolerirati tako očitne izpade
slovenskih oblasti proti temeljnim načelom pravne
države in spoštovanja človekovih pravic – torej v
državi, ki naj bi že čez dve leti kot prva med
novimi članicami prevzela predsedovanje EU."
Zdaj je do prevzema slovenskega predsedstva EU samo
še tri tedne – tudi zadnji dve leti torej vlada ni
storila za odpravo te sramote Slovenije kot pravne
države popolnoma ničesar. Kdo torej v resnici
sramoti Slovenijo v tujini?
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije
Ljubljana, 10. 12.
2007
Predsednik: Marko Perak
|
