|
Ob predlogu
"ustavnega" zakona o izbrisanih |
Ob predlogu "ustavnega" zakona o izbrisanih
Izbrisani – zadnji volilni adut desnice?
Ko so desnici potonili že skoraj vsi upi na
predsedniško (in naslednje leto vladno) volilno
zmago, je Janša potegnil
iz rokava zadnji volilni
adut, ki mu je tako lepo pomagal k zmagi na volitvah
leta 2004: vzbujanje nestrpnosti nasproti žrtvam
nezakonitega izbrisa februarja 1992 pod takratno
Peterletovo vlado. Cela tri leta, vse od volilne
zmage jeseni 2004 Janša in Mate že zavajata domačo
javnost in mednarodne organizacije, da hočeta rešiti
problem izbrisanih z ustavnim zakonom in da se o tem
intenzivno pogajajo z opozicijo, katere glasove bi
za ustavni zakon potrebovali – čeprav je leva
opozicija od vsega začetka jasno povedala, da pri
izigravanju odločbe ustavnega sodišča z navideznim
"ustavnim" zakonom ne bo sodelovala in da zahteva
zgolj uresničitev odločbe US, enako kot to zahtevata
od Slovenije dva odbora OZN, komisar SE za človekove
pravice, komisija ECRI in drugi mednarodni faktorji.
Ob nastopu vlade je Mate javno obljubil vložitev
ustavnega zakona do junija 2005, nato do decembra
2005 – zdaj je pa november 2007. Pred nastopom
predsedovanja EU je navzven treba ustvariti vsaj
videz, da vlada problem izbrisanih vendarle vsaj
skuša urediti, na domačem terenu pa padajoče ratinge
tako Peterletu kot vladi morda lahko zaustavi samo
še mobilizacija "domoljubnih" sil nasproti
izbrisanim.
In tako je prosluli "ustavni zakon o izbrisanih"
nenadoma zagledal luč sveta prav te dni. Skoraj po
pike enak kot tisti javnosti nepredstavljeni predlog
iz decembra 2005 in enako protiustaven, z edinim in
očitnim namenom preprečiti uresničitev obeh odločb
US o izbrisanih, prve iz februarja 1999 in druge iz
aprila 2003. In spremljan z enako bučno in enako
zlagano grimsovsko propagando: "Popravili bomo samo
tiste krivice, ki so se res zgodile – kdor je
špekuliral z osamosvojitvijo, pa ne bo dobil
ničesar!" Najhujša laž in najhujše nasprotovanje
odločbi US je
tu zanikanje glavne in izvirne krivice
– samega nezakonitega izbrisa, ki je prizadel prav
vseh 18.305 izbrisanih brez izjeme. Njegovo
nezakonitost je ugotovilo ustavno sodišče že leta
1999 – vlada pa se pretvarja, kot da tega ne
ve in
skuša zavajati nepoučeno in teh zdrah naveličano
javnost z govoričenjem, da bo popravila vsako
krivico, ki se je komu zgodila kasneje, potem ko je
že bil nezakonito izbrisan! Približno tako, kot če
bi tat rekel okradenemu, ki bi ukradeno stvar ali
premoženje zahteval nazaj: če bi me bil potem lepo
prosil, bi ti bil morda vrnil – toda prosil me nisi
in sedaj ne dobiš nič! In da je vlada te domnevno
pravne države leta 1992 kar 18.305 ljudem nekaj
pomembnega povsem nezakonito odvzela (kar lahko
primerjamo s tatvino), je uradno ugotovilo ustavno
sodišče
te iste države že leta 1999. Pa nič?
No, le v eni točki se je od decembra 2005 do danes
ta predlog "ustavnega" zakona bistveno spremenil – v
zadnjem členu, kjer je prej pravico do povračila
škode, storjene s protipravnim ravnanjem, vsaj
načelno priznaval (čeprav tako oskubljeno, da od nje
že takrat ni skoral nič ostalo), je sedanji predlog
tudi ta zadnji stik z načeli pravne države
kategorično zavrgel in povsem direktno zapisal, da
za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem
izvajalcev državne oblasti (za kar 26. člen ustave
izrecno daje pravico do povračila take škode
vsakomur), izbrisanim ta ustavna pravica, priznana
vsem drugim brez izjeme, ne pripada!
Predlagateljem zakona, torej Janševi vladi, vsekakor
hvala za ta antologijski primerek vrhunskega
pravnega cinizma. Najbrž pa ima pomembne zasluge
zanj tudi Jelinčič, ki je vladi obljubil glasove SNS
za ta "ustavni" zakon samo pod pogojem, da na
podlagi njega izbrisani ne bodo mogli od države
zahtevati ničesar. Očitno jih je s tem svojim
pogojem za podporo seznanil že prej, preden je 30.
oktobra to tudi javno povedal – in glej: ta njegov
pogoj je v zadnjem členu predloženega "ustavnega
zakona" že izpolnjen! Kaj ustava, kaj pravna država
– vlada zdaj krvavo potrebuje Jelčinčičeve glasove!
Ne za ta "ustavni zakon", saj ta nikoli ni bil resno
mišljen in dobro vedo, da zanj 60 glasov vsaj v
sedanjem parlamentu pač nikoli ne bodo dobili –
potrebujejo jih pri sedanjih predsedniških in
prihodnjih državnozborskih volitvah. In če se z
ostrino do izbrisanih prikupiš Jelinčičevim
volilcem, je to zadnja možnost, da jih več kot
doslej spraviš na svojo stran.
Če levica na ta trik ne bo nasedla in bo še naprej
dostojanstveno in umirjeno zagovarjala spoštovanje
ustave in načel pravne države, trik z vzbujanjem
nestrpnosti do izbrisanih po mojem mnenju ne letos
ne naslednje leto ne bo več "užgal" tako kot leta
2004 – bistvene okoliščine so zdaj bistveno
drugačne. Bolj se bojim nečesa drugega: da bo Janša
kmalu po predsedniških volitvah začel levici
ponujati umik najhujših protiustavnosti iz tega
protiustavnega zmazka, da bi jih s tem pridobil za
ponovna navidezna pogajanja in da bi nato na koncu
mandata svoje vlade lahko neuspeh na tem področju
opravičeval z nepripravljenostjo opozicije za končni
kompromis. Upam, da so dosedanji javnomnenjski
uspehi Pahorju dovolj dvignili samozavest, da se v
take nečastne in tudi politično kontraproduktivne
kupčije in koketiranja ne bo več spuščal. Tudi
srednjo pot, ki jo je v precepu med načelnostjo
in
Pahorjevim soliranjem bil prisiljen ubrati Potrč
("Ni važno, ali ustaven ali navaden zakon – važno
je, da bo v skladu z odločbo US!"), bi bilo sedaj
treba dokončno opustiti: spoštovanje odločbe US in
predvsem same ustave kategorično zahteva
ureditev problema izbrisanih z navadno
zakonodajo (zahtevana uskladitev ZUSDDD z ustavo),
ki jo vsaka vlada lahko sprejme z lastno
parlamentarno večino, če opozicija noče zraven –
vsako pristajanje na kakršnakoli pogajanja o
kakršnemkoli "ustavnem" zakonu o izbrisanih pomeni
samo pomoč Janši, da ne bo naredil ničesar. Naj
odgovornost za to prevzame sam. Naj vlada sama
pripravi zakon, ki bo vzdržal presojo ustavnega
sodišča – ali pa naj odkrito pove, da v njenih očeh
za izbrisane ustava ne velja. Se bojite, da bi tako
lahko dobila naslednje volitve? Če bi jih res lahko,
potem nam tako in tako ni pomoči – ampak mislim, da
tako globoko pa v Sloveniji še vendarle nismo.
Matevž Krivic,
pravni zastopnik Društva izbrisanih
|
