|
POZIV DRŽAVNEMU ZBORU
OB 18-LETNICI IZBRISA
|
POZIV
DRŽAVNEMU ZBORU
OB
18-LETNICI IZBRISA
V prvih
dneh marca naj bi Državni zbor razpravljal in
glasoval o zakonu, ki bi po odloèbi Ustavnega
sodišèa iz aprila 2003 moral biti sprejet najkasneje
do oktobra 2003, torej že pred šest in pol leti. Gre
zgolj za odpravo neke pomanjkljivosti v »zakonu o
izbrisanih« iz leta 1999, bolj znanem pod kratico
ZUSDDD, s èimer naj bi se omogoèila vrnitev
nezakonito odvzetega statusa tudi tistim, ki jim vse
do danes dovoljenje za stalno prebivanje še ni bilo
vrnjeno – veèini od njih zato ne, ker so bili po
izbrisu prisiljeni Slovenijo zapustiti, vrniti pa se
niso mogli. Prvotni zakon iz leta 1999 sicer tudi
tistim, ki so v Sloveniji ostali in so izgubljeni
status kasneje ponovno pridobili, storjene krivice
za nazaj ni popravil in jim tega statusa ni priznal
tudi za nazaj – toda to prvo hudo neustavnost tega
zakona je popravilo že kar Ustavno sodišèe sámo z
odloèitvijo, da je vsem tem treba takoj, brez
vsakega zakona, izdati samo še »dopolnilne odloèbe«
o priznanju tega že vrnjenega statusa tudi z
veljavnostjo za nazaj. Žal tudi ta prva huda
neustavnost še vse do danes ni bila odpravljena:
leta 2004 je bilo izdanih samo 4.000 takih odloèb,
šele lansko leto, pod novo vlado, nato še okrog
2.300 – še vedno pa niso bile izdane tistim, ki so v
preteklih letih namesto dovoljenja za stalno
prebivanje dobili celo veè kot to, namreè kar
državljanstvo. Rešitev problema teh zadnjih 3.500 je
nova vlada povsem brez potrebe vkljuèila v sedaj
predlagani zakon, namesto da bi ga že sama rešila z
izdajo dopolnilnih odloèb tudi zanje.
S to
izjemo pa je sedaj predlagani zakon seveda namenjen
predvsem rešitvi problema preostalih okrog 15.000
izbrisanih, ki statusa sploh nimajo urejenega
oziroma se v ogromni veèini v Slovenijo po izbrisu
sploh niso veè mogli vrniti. Toda številka 15.000 je
tu zelo varljiva, saj je vnaprej jasno, da velika
veèina od njih za vrnitev v Slovenijo po 18 letih
sploh ni veè zainteresirana in zato zelo verjetno
zahtevnega in dolgotrajnega postopka za vrnitev
statusa niti sprožila ne bo – koliko od tistih, ki
ga bodo sprožili, bo v njem dovoljenje za vrnitev v
Slovenijo tudi res dobilo, pa je seveda nadaljnje
vprašanje. V postopku bodo morali dokazati, da so
bili zaradi posledic nezakonitega izbrisa takrat
Slovenijo res prisiljeni zapustiti in pa, da so se
kasneje skušali vrniti, a da jim je bilo to
onemogoèeno. Že število tistih, ki se bodo v ta
zahtevni in dolgotrajni postopek sploh spustili,
utegne biti torej precej majhno – za koliko med
njimi se bo na koncu (tudi pred sodišèi) ta postopek
uspešno konèal, pa bo znano šele èez mnogo let.
Ta pravno
zapletena, muèna in dolgotrajna pot za popravo
krivic, ki so bile ljudem februarja 1992 narejene
tako rekoè z eno potezo peresa, je glede na vsebino
odloèbe Ustavnega sodišèa danes, 18 let po
nezakonitem izbrisu, žal edina realno možna, ker
politiène volje in sposobnosti za drugaèno,
hitrejšo in bolj pošteno popravo krivic v tej državi
žal ni mogoèe zbrati in uèinkovito uveljaviti. Zato
èlani Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije,
zbrani na 8. letni skupšèini, pozivamo Državni
zbor in tudi vse tiste politiène stranke, ki se v
resnici zavzemajo za spoštovanje Ustave in
èlovekovih pravic, da predlagani zakon sprejmejo in
s tem to težko pot do vsaj simboliène poprave krivic
omogoèijo vsaj tistim, ki se bodo po 18 letih nanjo
sploh še lahko podali.
Èlani Društva izbrisanih
prebivalcev Slovenije,
zbrani na 8. letni skupšèini
20. februarja 2010 v Ljubljani
|
