|
POZIV
MEDNARODNIM INSTITUCIJAM, KI SE UKVARJAJO
S PROBLEMOM
IZBRISANIH V SLOVENIJI
- Komisar Sveta Evrope za človekove
pravice
- Evropska komisija za boj proti
rasizmu in nestrpnosti (ECRI)
- Komisija ZN za človekove pravice
- Komisija ZN za ekonomske, socialne
in kulturne pravice
- Odbor za peticije Evropskega
parlamenta
- Evropsko sodišče za človekove
pravice
- Amnesty International
Šestnajst let po izbrisu 18.305 oseb, takrat
državljanov bivše Jugoslavije, iz registra stalnih
prebivalcev Slovenije, ki ga je Ustavno sodišče leta
1999 spoznalo za nezakonitega, je problem še vedno
nerazrešen. Uresničitvi druge odločbe Ustavnega
sodišča iz leta 2003, ki je zahtevala hitro
razrešitev problema in dala precizna navodila, kako
to narediti, se je takratna vlada (v letih 2003 in
2004) izogibala, boječ se ksenofobnih pritiskov
opozicije – sedaj, ko je takratna opozicija prišla
na oblast, pa sedanja vlada uresničevanje te odločbe
popolnoma blokira in celo ignorira. Zato naše edino
upanje ostaja pritisk mednarodnih institucij na
Slovenijo – in s tem pozivom skušamo obrniti njihovo
pozornost na dejstvo, da je bila tudi vsa njihova
močna podpora hitri in pravični razrešitvi problema
izbrisanih doslej zaman in brez vsakega učinka.
A. Tistim institucijam, ki so že podprle naše
zahteve
1. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je
zahteval celo dvakrat, v svojih poročilih leta 2003
in 2005, hitro in popolno uresničitev odločb
Ustavnega sodišča. Obe priporočili: popolnoma
ignorirani.
2. Skoraj isto je zahtevala tudi Evropska komisija
za boj proti rasizmu in nestrpnosti, prav tako
dvakrat. Obe priporočili: popolnoma ignorirani.
3. Odbor ZN za človekove pravice je sprejel svoja
priporočila, podobna prej omenjenim, v svojem
poročilu o Sloveniji iz julija 2005. Bila so v
Sloveniji popolnoma ignorirana – ne samo od vlade,
ampak tudi od vseh glavnih medijev.
4. Ugotovitve in priporočila Odbora ZN za ekonomske,
socialne in kulturne pravice (v njegovem poročilu o
Sloveniji iz novembra 2005) so bila še strožja kot
prej omenjena, zahvaljujoč tudi močnemu angažiranju
Amnesty International v korist izbrisanih. Enako kot
v prejšnjem primeru je vlada tudi tokrat popolnoma
ignorirala ne le vsebino teh priporočil, ampak tudi
ponovljeno izrecno zahtevo, da bi država morala
poskrbeti za »široko seznanjenost vseh v državi s
temi priporočili v vseh ustreznih jezikih«. Zgodilo
se je nasprotno – molk o poročilih obeh komitejev ZN
je bil skoraj popoln.
B. Tistim institucijam, ki to vprašanje še
obravnavajo
1. Odbor za peticije Evropskega parlamenta je
razpravljal o naši »Peticiji št. 320/2005« 26.
februarja 2007 in je sklenil zahtevati od slovenske
vlade odgovor na našo peticijo. Vse doslej odgovora
še nismo prejeli. In težko je pričakovati pošteno
presojo s strani institucij EU nasproti vladi države
članice, ki ravnokar predseduje EU, še posebej v
tako visoko politiziranem vprašanju, ki zadeva hude
kršitve človekovih pravic tako velikega števila
oseb.
2. Tako ostaja za nas edino upanje sodba ECČP v
Strasbourgu v zadevi št. 26828/06 (Makuc in drugi
proti Sloveniji). Na žalost prav temu visokemu
sodišču njegova pravila onemogočajo, da bi pri tem
sojenju lahko upoštevalo izvor in pravi vzrok te
zadeve, tj. sam nezakoniti izbris, ki se je zgodil
dve leti prej, preden je Slovenija ratificirala
Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in da bi
lahko direktno odločalo o posledicah te hude kršitve
človekovih pravic. Ne glede na to nesrečno
okoliščino pa upamo, da bo Sodišče našlo primerno
pot za pravično razrešitev tega težkega in
delikatnega vprašanja, kjer je glavna kršitev
človekovih pravic tako jasna, tako težka in zadeva
tako veliko število žrtev, čeprav je hkrati zunaj
direktnega dosega jurisdikcije ESČP.
3. Amnesty International
Izražamo posebno hvaležnost in zahvalo Amnesty
International za vse njihove akcije v korist
izbrisanih in še posebej za to, da je bila Amnesty
International doslej edina mednarodna institucija,
ki je zahtevala tudi pravično povračilo škode, ki je
bila izbrisanim povzročena.
Društvo izbrisanih
prebivalcev Slovenije,
na svoji 6. letni
skupščini v Ljubljani, 24. februarja 2008
|
