|
Na ustanovnem
zboru, ki je bil dne 26.02.2002 z
nadaljevanjem 22.04.2002 in spremenjen
na Zboru članov dne 24.03.2007, ter dne
20.02.2010 so člani društva v skladu z
8. členom Zakona o društvih sprejeli
S T A T U
T
1.člen
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Ime društva je
»Društvo izbrisanih prebivalcev
Slovenije-združenje za človekove
pravice«,
kratica društva
je, »DIPS« (v nadaljnjem
besedilu: društvo).
Sedež društva je v
Brežicah, pp 12, 8250 Brežice
Sedež društva se po
potrebi spreminja in je običajno v kraju
stalnega bivališča predsednika društva.
O spremembi sedeža društva odloča
Izvršni odbor z večino glasov članov.
Društvo je pravna
oseba zasebnega prava.
Društvo je
prostovoljna, neodvisna, nepolitična,
nevladna in neprofitna organizacija, ki
deluje v skladu s pravnim redom
Republike Slovenije.
Namen društva je
delovati za konkretno zaščito pravic
posameznika in skupin ljudi in je na ta
način posvečen humanitarnim vprašanjem
in dobrobiti skupnosti. Posebna in prva
prioritetna naloga društva je da, na
demokratičen in civilizirani način, s
pravnimi sredstvi ustvari pogoje, za
sprejetje posebnega zakona za popravo
krivic prisilno izgnanim državljanom
bivše SFRJ iz Republike Slovenije, ter
tudi protipravno izbrisanim državljanom
bivše SFRJ iz Registra stalnih
prebivalcev Republike Slovenije v
obdobju od protipravnega izbrisa iz
Registra stalnih prebivalcev Slovenije
naprej, s primerno odškodnino.
Društvo ima svoj
žig, ki je: okrogel, z obrobo, okrog
katere je naveden celoten naziv društva
in v sredini je, z velikimi črkami
navedena kratica DIPS.
2.člen
Društvo se lahko
včlani tudi v katero koli drugo sorodno
društvo ali mednarodno društvo pod
pogojem, da so njihovi cilji in
dejavnosti skladni s cilji in
dejavnostmi DIPS-a –združenje za
človekove pravice.
3.člen
Društvo lahko za
svoje člane in osebe, ki so jim bile
kršene pravice, z njihovim pooblastilom,
zbira potrebne osebne podatke in
dokumentacijo s katerim ravna skladno z
veljavnim Zakonom o varstvu
osebnih podatkov.
Društvo uporablja
zbrane osebne podatke in dokumentacijo v
skladu s pooblastili strank za
opravljanje kršitev njihovih pravic, ter
jih hrani še 6 mesecev po prejemu pisne
dokumentacije, ki potrjuje, da je primer
rešen.
4.člen
II.CIILJI IN NALOGE
Cilji in naloge
društva so:
1.
Podpirati in
širiti načela Sklepne listine
Organizacije o evropski varnosti in
sodelovanju podpisani avgusta 1975 v
Helsinkih, Finska, s strani 35 vlad
evropskih in severnoameriških držav in
kasneje še s strani vlad drugih držav;
2.
Podpirati
razvoj demokratičnih ustanov, pravne
države in vladavine zakona,
legitimnosti, vrednot univerzalne
pravice, pravičnosti, solidarnosti
človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, kakor tudi izobraževanje za
take vrednote;
3.
Verodostojno
in sistematično informirati domačo in
tudi tujo javnost, o stopnji
izpolnjevanja in varstva človekovih
pravic na ozemlju Republike Slovenije, s
posebnim poudarkom na prioritetne naloge
iz 1. člena, opozarjati na vsako kršitev
ali ogrožanje pravic z objavo rednih ali
občasnih poročil-izjav in publikacij,
kakor tudi na tiskovnih konferencah;
4.
Brez
vsakršne diskriminacije pomagati žrtvam
kršitev človekovih pravic ne gelede na
prioritetne naloge iz 1. člena in vsem
tistim, katerih temeljne pravice so
ogrožene, bodisi so kršene ali ogrožene
individualne ali kolektivne pravice;
5.
Pomoč se
izvaja na podlagi verodostojnih
dokumentov in izjav, z nasveti, s
pravnimi nasveti, z intervencijo pri
državnih organih, v primeru, da so
ogrožene individualne ali kolektivne
pravice. Pomoč prizadetim se izvaja tudi
posredno s predlogi za usklajevanje
zakonodaje z ustavo Republike Slovenije,
Evropsko Konvencijo o človekovih
pravicah, Evropsko socialno listino in
Splošno deklaracijo človekovih pravic,
oziroma z dajanjem pobud ustavnemu
sodišču za oceno ustavnosti in
zakonitosti. Po potrebi se za izvajanje
pomoči lahko uporablja tudi Konvencija o
otrokovih pravicah in ostalimi sorodnimi
mednarodnimi konvencijami-Direktiva
2000/43;
6.
Zavzemati se
brezpogojno za bratsko in prijateljsko
sodelovanje med narodi na temelju
brezpogojnega spoštovanja in
vzajemnosti;
7.
Dajati
predloge za promocijo in uveljavljanje
človekovih pravic;
8.
Po potrebi
izdajati publikacije-zloženke s področja
delovanja društva pri svojih nalogah
varovanja človekovih pravic.
5.člen
III.ČLANSTVO
Društvo ima redne,
častne in pridružene člane. Člani so
lahko samo polnoletne osebe in
mladoletniki po dopolnjenem 15 letu
starosti . Člani so lahko državljani
Republike Slovenije in tujci.
6.člen
Redni člani so
lahko: protipravno izbrisani iz Registra
stalnih prebivalcev Slovenije in ljudje
dejavni v javnem življenju za dobro
posameznika in skupnosti in/ali na
svojem poklicnem področju in, ki so
pripravljeni zavzemati se za spoštovanje
človekovih pravic. Redni člani sprejmejo
statut društva DIPS, se ravnajo po njem,
podajo pristopno izjavo in plačajo
članarino.
Vsak član društva
ima pravico v roku enega leta od
sprejetja dokončne odločitve pred
sodiščem izpodbijati odločitve organov
društva, ki so bile sprejete v
nasprotju z zakonom ali statutom ali
drugim splošnim aktom društva.
Članstvo v društvu
je prostovoljno.
Pravice rednih
članov društva so:
1.
Da volijo in
so izvoljeni v organe društva;
2.
Da
sodelujejo pri delu organov društva;
3.
Da dajejo
predloge organom društva k delu in
izpolnjevanju nalog;
4.
Da prejmejo
priznanja za delo v društvu za dosežene
rezultate in uspehe;
5.
Da so
seznanjeni s programom in s finančno
materialnim poslovanjem društva;
6. Da na
obrazložen predlog predlagajo častne
člane.
Dolžnosti rednih
članov društva so.
1.
Da volijo in
so izvoljeni v organe društva;
2.
Da s svojim
znanjem in sposobnostmi pomagajo pri
uresničevanju ciljev in nalog društva
navedenih v 4. členu Statuta, ter
izvajanju posameznih aktivnosti društva;
3.
Da
spoštujejo ta pravila ter določbe in
sklepe organov društva;
4.
Da z
osebnim prizadevanjem in vzorom
pripomorejo k uresničitvi delovnega
programa društva;
5.
Da redno
plačujejo članarino;
6.
Da skrbijo
za sredstva in premoženje društva;
7.
Da varujejo
ugled društva.
7.člen
ČASTNI ČLANI IN
PRIDRUŽENI ČLANI
Častni član društva
lahko postane posameznik ali redni član
društva, ki je s svojim osebnim
delovanjem posebej pripomogel k
uresničevanju ciljev in nalog društva.
Častne člane
imenuje in sprejema Zbor članov na
obrazložen predlog Izvršnega odbora ali
katerega koli člana društva.
V kolikor častni
član ni redni član društva, nima pravice
glasovanja in je oproščen plačevanja
članarine, razen če to sam želi.
Društvo ima lahko
tudi kolektivne pridružene člane,
katerih cilji so skladni s cilji društva
in jih druži globalen ali posamezen
skupen interes.
Predstavniki
kolektivnih pridruženih članov društva
lahko sodelujejo pri delu društva za
dosego skupnih ciljev, vendar brez
pravice odločanja.
8.člen
Članstvo v društvu
preneha:
1.
Z izstopom;
2.
S črtanjem
zaradi neplačevanja članarine za
preteklo koledarsko leto;
3.
S črtanjem,
če se redni član 1 leto ne odzove
vabilom društva;
4.
S črtanjem,
če se redni član ne udeleži nobene seje;
5.
Z
izključitvijo po sklepu Izvršnega
odbora;
6.
S smrtjo.
O prenehanju
članstva po točkah: 2,3 in 4 odloča
Izvršni odbor na predlog sekretarja. O
izključitvi pa Izvršni odbor.
9.člen
GLASOVANJE
Glasujejo lahko
samo redni člani.
Volitve organov
društva so tajne, razen če se večina
navzočih na Zboru članov odloči, da se
volitve lahko izvedejo z javnim
glasovanjem. Ostale odločitve Zbora
članov se sprejmejo z javnim
glasovanjem.
10.člen
IV. ORGANI DRUŠTVA
Organi društva so:
1.
Zbor članov
2.
Izvršni
odbor-IO,
3.
Nadzorna
komisija-NK.
4. Območni
odbori
11.člen
ZBOR ČLANOV
Zbor članov je
najvišji organ društva.
Zbor članov
sestavljajo vsi redni člani društva.
Zbor članov je lahko reden ali izreden.
Zbor članov se
sestaja najmanj enkrat letno.
Zbor članov je
sklepčen, če sta prisotni dve tretjini
vseh rednih članov. V primeru, da nista
prisotni dve tretjini vseh rednih
članov, je Zbor članov sklepčen po
polurnem čakanju s prisotnimi člani,
katerih mora biti vsaj ena četrtina.
Zbor članov skliče
predsednik, v njegovi odsotnosti pa
podpredsednik s pisnim obvestilom 7 dni
pred pričetkom. Pisno obvestilo mora
biti poslano vsem članom ali objavljeno
v tedniku Žurnal 24 ali v katerem drugem
dnevnem časopisu.
Izredni Zbor članov
po potrebi skliče predsednik na zahtevo
Izvršnega odbora, Nadzorne komisije ali
dveh tretjin rednih članov najkasneje v
30 dneh od prejema pisne zahteve. V
nasprotnem primeru lahko dve tretjini
rednih članov, kot predlagatelj, skliče
izredni Zbor članov. Sklicatelj mora
predložiti dnevni red z ustreznimi
dodatnimi materiali.
Izreden Zbor članov
sklepa samo o stvari, za katero je bil
sklican.
Zbor članov (reden
ali izreden) odloča z večino
opredeljenih glasov (predlog je sprejet,
če je zanj glasovalo več članov kot
proti- vzdržani glasovi se ne
upoštevajo). Če je izid glasovanja
neodločen, se glasovanje ponovi.
Ponovitev glasovanja je vedno (tudi v
primeru odločenega izida) možna, če na
takojšen predlog enega člana, ki ga
podpreta še dva, tako sklene Zbor
članov. Če je izid glasovanja ostal
neodločen, je predlog zavrnjen.
12.člen
Naloge Zbora članov
so:
1.
sklepa o
dnevnem redu,
2.
sprejema
program dela društva,
3.
sprejema
Statut, njegove spremembe in dopolnitve
ter druge splošne akte društva, glede
svoje dejavnosti,
4.
voli in
razrešuje člane IO in NK, predsednika,
podpredsednika in sekretarja društva,
5.
razpravlja o
dejavnostih in poročilih organov ter jih
sprejema,
6.
sprejema
proračun in finančno poročilo,
7.
sprejema v
članstvo nove častne člane,
8.
sklepa o
pritožbah članov zoper disciplinske
ukrepe Nadzorne komisije,
9.
sklepa o
vključevanju in sodelovanju z drugimi
sorodnimi organizacijami,
10. sklepa o
prenehanju društva.
13.člen
IZVRŠNI ODBOR (krajše IO)
Izvršni odbor
društva sestavlja najmanj 7 članov in to
so: predsednik, podpredsednik,
sekretar društva in še najmanj štirje
redni člani društva, ki jih vse izvoli
Zbor članov za dobo štirih let z večino
glasov kvoruma prisotnih izmed rednih
članov. Veljavne sklepe sprejema z
večino glasov prisotnih.
Izvršni odbor je
izvršni organ Zbora članov, ki opravlja
organizacijska, strokovno tehnična in
administrativna dela ter vodi delo
društva med dvema Zboroma članov po
programu in sklepih sprejetih na Zboru
članov.
Izvršni odbor je
sklepčen, če je navzoča večina članov.
Korensporedenčno odločanje je možno le
izjemoma- odločitev je veljavna, če je
dokazano, da so pisni predlog prejeli
vsi člani Izvršnega odbora in je za
predlog pisno ali po elektronski pošti
glasovala večina.
Sejo skliče
predsednik. Če na pobudo člana Izvršnega
odbora seje ne skliče v predlaganem
času, jo ima pobudnik ob sopodpisu še
dveh članov pravico sklicati sam.
Izvršni odbor se
sestaja po potrebi, večkrat letno.
14.člen
Izvršni odbor ima
naslednje naloge:
1.
pripravlja
predloge aktov,
2.
skrbi za
finančno in materialno poslovanje,
3.
pridobiva
finančna sredstva za delovanje društva,
4.
uresničuje
naloge društva,
5.
pripravlja
poročilo o delu,
6.
na podlagi
programa dela organizira konkretno
njegovo uresničevanje,
7.
sprejema
programa za sodelovanje z domačimi in po
potrebi tujimi ustanovami po smernicah
Zbora članov.
8.
pripravi
predlog finančnega načrta in zaključnega
računa,
9.
predlaga in
izvoli blagajnika če je potrebno,
10. sprejema
v delovno razmerje v skladu z veljavno
zakonodajo,
11. predlaga
ustanovitev novih Območnih odborov,
12. predlaga,
izvoli in razrešuje vodje Območnih
odborov,
13. v primeru
izpraznjenih mest lahko kooptira v svoj
sestav največ tri člane,
14. izvaja
druge naloge, ki mu jih naloži Zbor
članov,
15. upravlja
s premoženjem društva.
16. določa
osebe, ki bodo pooblaščene na banki, ki
vodi transakcijski račun,
17. sklepa o
občasnem zbiranju, načinu zbiranja, ter
porabi prostovoljnih prispevkov.
18. sklepa o
višini članarine in o tem ali je
članarina letna ali mesečna.
Za svoje delo je
Izvršni odbor odgovoren Zboru članov.
15.člen
NADZORNA KOMISIJA
(krajše NK)
Nadzorna komisija
šteje 3 člane, ki jih izvoli Zbor članov
za dobo štirih let. Nadzorna komisija
izvoli predsednika iz svoje srede.
Naloga Nadzorne
komisije je:
1.
da, spremlja
delo Izvršnega odbora med dvema Zboroma
članov,
2.
da,
nadzoruje finančno poslovanje društva,
pregleda letno poročilo o materialno
finančnem poslovanju ter o njegovi
ustreznosti poroča Zboru članov,
3. hrani žige, ki
trenutno niso v uporabi.
Nadzorna komisija
se sestaja po potrebi oziroma najmanj
enkrat letno.
16.člen
DISCIPLINSKA
ODGOVORNOST
Za disciplinski
prekršek članov društva se šteje hujše
nespoštovanje Statuta, programa in
sklepov organov društva, povzročanje
sporov in vnašanja razdora med člane
društva ter vsako drugo ravnanje, ki
utegne huje prizadeti interese in ugled
društva in njegovih članov.
O prekrških odloča
na prvi stopnji Nadzorna komisija, na
obrazložen predlog kateregakoli člana
društva. S predlogom morajo biti člani
NK in prizadeti član pisno seznanjeni
vsaj tri dni pred sejo. O predlogu se ne
more odločati v odsotnosti prizadetega
člana, če je svojo odsotnost vsaj
telefonično opravičil. Če je na
naslednjo sejo vabljen vsaj 7 dni pred
sejo, se takrat lahko odloča tudi brez
njegove navzočnosti. Samo v izjemnih
primerih, kadar hudih posledic za
društvo oziroma izbrisane ni mogoče
preprečiti drugače kot s takojšnjim
izrekom disciplinskega ukrepa, lahko
Nadzorna komisija ali Zbor članov izreče
ukrep tudi brez pravočasnega
vnaprejšnjega vabila in brez navzočnosti
prizadetega. Vnaprejšnje vabilo tudi ni
potrebno, kadar se odloča o prekršku, ki
ga navzoči član stori na samem
sestanku Izvršnega odbora ali
Zbora članov.
Izvršni odbor lahko
izreče članom društva ukrepe:
1.
opomin,
2.
javni
opomin,
3.
izključitev.
Za disciplinski
postopek se smiselno uporabljajo določbe
Zakona o kazenskem postopku.
O pritožbah zoper
ukrepe odloča Zbor članov.
17.člen
PREDSEDNIK /
PREDSEDNICA
Predsednik društva
je izvoljen izmed rednih članov za dobo
štirih let. Izvoli ga Zbor članov z
večino glasov kvoruma prisotnih.
Predsednik društva je hkrati predsednik
Izvršnega odbora.
Predsednik društva
ima naslednje naloge:
1.
predstavlja
in zastopa interese društva pred
vladnimi organi, vladnimi in nevladnimi
organizacijami, organizacijami civilne
družbe, pred sodišči in upravnimi
organi, ESČP, mednarodnimi zasedanji,
zasedanji in zborovanji v RS ter
tretjimi osebami;
2.
je govornik
društva zadolžen za stike z javnostjo in
mediji;
3.
sklicuje
seje Izvršnega odbora in S Zbor članov;
4.
skupaj z
Izvršnim odborom organizira dejavnosti
društva v obdobju med dvema Zboroma
članov;
5.
daje pobude
za strategijo in akcije;
6.
v
okoliščinah, ki zahtevajo takojšnjo
akcijo in ni časa za sklic Izvršnega
odbora ima predsednik pooblastila
sprožit akcijo, ki jo nato podpre
Izvršni odbor;
7.
je odgovoren
za delo društva in sodelovanje Območnimi
odbori;
8.
vodi dnevne
dejavnosti in akcije društva v obdobju
med dvema sestankoma Izvršnega odbora;
9.
vodi
pridobivanje finančnih sredstev iz
domačih in tujih skladov;
10.
opravlja
druge dolžnosti, ki mu jih naloži Zbor
članov in Izvršni odbor;
11.
za svoje
delo je odgovoren Zboru članov in
Izvršnemu odboru,
12.
je odgovoren
za pravilno hrambo baze osebnih podatkov
v skladu z Zakonom o varstvu osebnih
podatkov.
18.člen
PODPREDSEDNIK /
PODPREDSEDNICA
Podpredsednika
izvoli Zbor članov izmed svojih rednih
članov za dobo štirih let z večino
glasov kvoruma prisotnih članov.
Podpredsednik društva je hkrati tudi
podpredsednik Izvršnega odbora.
Podpredsednik
izvaja naslednje naloge:
1.
naloge, ki
mu jih po potrebi naloži predsednik;
2.
v času
odsotnosti predsednika prevzame in
uresničuje vse predsednikove zadolžitve
in pooblastila;
3.
prevzame
funkcijo predsednika v primeru, ko se
predsednikovo mesto izprazni v teku
mandata;
4.
je zadolžen
za pripravo poročil in besedil za
objavo;
5.
daje pobude
za strategijo in akcije društva;
6.
je zadolžen
za pridobivanje finančnih sredstev iz
domačih in tujih fondov-virov;
7.
opravlja
druge dolžnosti, ki mu jih naloži Zbor
članov ali Izvršni odbor;
19.člen
SEKRETAR /
SEKRETARKA
Sekretarja izvoli
Zbor članov izmed rednih članov z večino
glasov kvoruma prisotnih za dobo štirih
let.
Sekretar izvaja
naslednje naloge:
1.
naloge, ki
mu jih naložita predsednik in
podpredsednik;
2.
izvršuje
dnevne naloge, je odgovoren za
neposredno organizacijo dejavnosti
društva;
3.
vodi
administrativne posle in delo poslovnega
tajnika;
4.
je odgovoren
za hrambo arhivov društva in drugih
materialov;
5.
odobrava
vpogled v arhiv društva;
6.
v odsotnosti
predsednika in podpredsednika uresničuje
dolžnosti podpredsednika;
7.
je zadolžen
za hrambo baze osebnih podatkov članov
društva;
8.
vodi sezname
rednih, častnih in pridruženih članov;
9.
usklajuje
delo Območnih odborov društva;
10. za
svoje delo je odgovoren predsedniku,
podpredsedniku, Zboru članov in Izvršnem
odboru.
20.člen
OBMOČNI ODBORI
Izvršni
odbor društva odloča o ustanovitvi
Območnih odborov društva v določenih
krajih na ozemlju Republike Slovenije s
posebej določeno pristojnostjo.
Območni odbori
delujejo v skladu s Statutom in
programom društva in v skladu z
odločitvami Zbora članov in Izvršnega
odbora društva.
Območni odbor je
sestavljen iz:
-
vodij OO,
-
namestnika
vodje OO,
-
rednih članov, ki prebivajo na tem
območju.
Vodjo Območnega
odbora voli in razrešuje Izvršni odbor.
Vodje OO se običajno voli izmed članov
Izvršnega odbora. Mandat vodje in
namestnika OO traja toliko časa kot
mandat članov IO.
Dolžnosti vodje OO
so:
-
sprejema
nove redne člane društva,
-
od članov
sprejema pristopne izjave, ki jih potem
posreduje sekretarju društva,
-
po potrebi
zbira članarino in vodi temu ustrezno
dokumentacijo,
-
po potrebi
sklicuje sestanke s člani njegovega OO,
-
sekretarju
društva sproti sporoča vse spremembe v
zvezi članstva OO,
-
predlaga
namestnika vodje OO, ki ima iste
dolžnosti kot vodja OO,
-
se redno
udeležuje sej IO,
-
obvešča in
informira člane svojega OO o aktualnih
vprašanjih med dvema Zboroma članov.
Za svoje delo so
Območni odbori odgovorni Zboru članov in
Izvršnemu odboru.
21.člen
VI. JAVNOST DELA
Delovanje društva
in njegovih organov je javno.
Društvo obvešča o
svojem delovanju svoje člane:
q
s
pošiljanjem vabil in zapisnikov,
q
z vpogledom
vabil in zapisnikov v prostorih društva,
q
z internim
glasilom društva,
q
z objavo na
spletni strani društva:
www.izbrisani.org.
Društvo udejanja
svoje cilje in izvaja svoje naloge
javno. Širšo javnost in pristojne organe
in ustanove obvešča:
1.
s tiskovnimi
konferencami;
2.
z okroglimi
mizami, poročili in obvestili;
3.
z dopisi
pristojnim državnim organom;
4.
z vabili na
mesto dogajanja;
5.
s članki;
6.
prek
sredstev javnega obveščanja;
7.
prek
sorodnih nevladnih ustanov doma in v
tujini;
8.
prek
veleposlaništev in konzularnih oddelkov,
9.
prek spletne
strani: www.izbrisani.org
Za zagotovitev
javnosti dela je odgovoren Izvršni
odbor.
22.člen
VII. FINANCIRANJE
IN FINANČNO POSLOVANJE
Viri dohodkov.
Finance in lastnina
društva izvira iz članarine,
prostovoljnih prispevkov, daril, volil
in zapuščin in drugih dohodkov.
Društvo pridobiva
sredstva za svoje delovanje predvsem s
projekti, iz skladov, od sponzorjev in
donatorjev doma in iz tujine, s pomočjo
posameznikov, organizacij in društev
doma in v tujini, iz skladov in
proračunov ter iz naslova materialnih
pravic in dejavnosti.
Sponzorji so lahko
fizične ali pravne osebe, ki društvu
pomagajo materialno ali kako drugače.
Sponzorji lahko sodelujejo in
razpravljajo na sejah Zbora članov,
nimajo pa pravice odločanja.
Če društvo pri
opravljanju svojega dela opravi presežek
prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti
za izvajanje dejavnosti, za katero je
bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev
premoženja društva med njegove člane je
nična.
23.člen
Društvo razpolaga s
finančnimi sredstvi v skladu s programom
in letnimi finančnimi plani, ki jih
sprejeme Zbor članov. Na rednem Zboru
članov, člani vsako leto obravnavajo in
sprejmejo zaključni račun.
24.člen
Finančne in
materialne listine podpisujeta
predsednik, blagajnik ali drug član, ki
ga določi Izvršni odbor.
Finančno in
materialno poslovanje društva mora biti
v skladu z veljavnimi predpisi s tega
področja.
Blagajnik vodi
finančno in materialno poslovanje v
skladu s pravilnikom o finančnem
materialnem poslovanju, v katerem
društvo tudi določi način vodenja in
izkazovanja podatkov o finančno
materialnem poslovanju društva, ki mora
biti v skladu z računovodskimi standardi
za društva.
Blagajnika predlaga
in izvoli Izvršni odbor za dobo štirih
let.
Delo blagajnika je
javno.
Društvo ima lahko
premično in nepremično premoženje, ki je
last društva in vpisano v inventarno
knjigo ter zemljiško knjigo.
Premično premoženje
se lahko kupi le na podlagi sklepa
Izvršnega odbora, nepremično premoženje
pa se lahko kupi le na podlagi sklepa
Zbora članov.
Vsak član društva
ima pravico vpogleda v finančno in
materialno dokumentacijsko poslovanje
društva.
Za urejanje
finančno materialnih zadev lahko društvo
zaposli ali začasno najame finančnega
strokovnjaka v skladu z veljavno
zakonodajo s področja delovnega prava.
25.člen
VII. KONČNE DOLOČBE
PRENEHANJE Društva
Društvo lahko
preneha:
1.
po sklepu
Zbora članov z dvotretjinsko večino
prisotnih članov.
2.
po samem
zakonu;
V primeru
prenehanja društva preide premoženje
predstavnikom Karitasa v Mariboru.
Proračunska
sredstva se vrnejo državnem proračunu.
26.člen
SPREMEMBE STATUTA
Ta Statut se lahko
spremeni ali dopolni le z odločitvijo
Zbora članov izglasovano z dvotretjinsko
večino prisotnih članov društva.
Predlog za
spremembo Statuta lahko poda Izvršni
odbor ali ena tretjina vsega članstva
društva.
27.člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
Ta Statut začne
veljati s sprejetjem na letni Zboru
članov, to je 20.02.2010
Statut je podpisan
v treh identičnih izvodih.
LJUBLJANA,
20.02.2010
Predsednik:
NIKO JURKAS
|