DRUŠTVO IZBRISANIH PREBIVALCEV
SLOVENIJE
I z v r š n i o d b o r
je priredilo
TISKOVNO
KONFERENCA OB 15-LETNICI IZBRISA
v torek, 27. februarja
v dvorani gostilne "Pri
Jovotu", Poljanska 99 (Kodeljevo), Ljubljana
Na tiskovni konferenci
smo
javno predstavili tudi "vzorčno tožbo za odškodnino",
ki naj bi jo v teh in naslednjih dneh skušalo vložiti čimveč
od tistih 4.093 izbrisanih, ki so pred tremi leti (od
februarja do julija 2004) vendarle prejeli od MNZ t. i.
dopolnilne odločbe, da se jim prizna stalno prebivanje v
Sloveniji vse od izbrisa naprej (torej tudi za nazaj). Po
odločbi Ustavnega sodišča bi jih moralo prejeti sicer nad
12.000 izbrisanih, toda minister Bohinc je odločbo US
izigral tudi v tej točki. Ta tožba je poskus (brez mnogo
upanja na uspeh), da bi vsaj nekateri od teh 4.093 ljudi, ki
bodo zmogli ta napor (denarja za organiziranje pravne pomoči
za te izjemno zahtevne tožbe namreč ni), vendarle poskusili
prehoditi še to mučno in najbrž desetletno pot skozi štiri
slovenske sodne instance, da bi bila s tem potem izpolnjena
tudi procesna predpostavka za pritožbe na Evropsko sodišče
za človekove pravice v Strasbourgu. Pravnih ovir na tej
mučni in dolgi poti pa je toliko, da je upanje na uspeh
videti le kot drobna lučka na koncu predora pod Mont Blancom
– ki je ob vstopu v tunel seveda niti videti ne moreš.
Če bi ta država imela kaj
časti in poštenja, bi seveda morala vprašanje ustreznih
odškodnin
za svoje nezakonito
ravnanje (torej za sam nezakoniti izbris, ne samo za
morebitne manj pomembne kasnejše napake, kakor se vlada
sedaj povsem neresno in neodgovorno izmika) urediti s
posebnim zakonom. Že v našem edinem doslej možnem nastopu v
Državnem zboru 12. 1. 2004 smo na to opozorili takole: "Da,
poseben zakon o odškodninah za posledice izbrisa bo nujno
potreben – toda (tudi) zato, da bo država, ki je to škodo 12
let nezakonito povzročala, sedaj omogočila tudi njeno
zakonito poravnavo.
Ponavljamo: v okvirih, ki jih država ekonomsko,
finančno in socialno zmore – v skladu s prej že navedenim
ustavnim načelom sorazmernosti. Pošteno do vseh – in brez
razpihovanja sovraštva med socialno in protipravno
prizadetimi skupinami različnih vrst, da bi vladajoči
nad vsemi njimi lažje vladali (po zloglasnem rimskem
načelu: Divide et impera!). Če tega ta država ne bo
pripravljena storiti, bo to predmet še dodatnega, posebnega
postopka pred ustavnim sodiščem, in, če bo treba, seveda
tudi pred ESČP v Strasbourgu."
V imenu IO DIPS: Matevž Krivic