Delo, 17. januarja

Izbrisani: Za skupno odgovornost gre

Pod gornjim – nekorektnim – naslovom je Delo poročalo o razpravi na komisiji DZ za peticije o pozivu Amnesty International Slovenija k ukrepanju glede problematike izbrisanih. Naslov je nekorekten (neprofesionalen), ker ne odraža bistva razprave na sestanku, o katerem poroča, ampak kot to bistvo izpostavlja (poudarja) stališča vladi naklonjene strani na tem sestanku. Celo, če bi bilo Delo deklarirano kot provladni časopis, bi bilo tako naslavljanje prispevka še vedno neprofesionalno.

Vladni predstavnik je na seji nadaljeval z razširjanjem dveh že dolgo znanih in javno razkritih zavestnih neresnic (torej laži): "da vlada ta problem že nekaj časa resno obravnava" in "da bi ustavni zakon najustrezneje rešil zagato in upošteval tudi odločbo ustavnega sodišča". Društvo izbrisanih (ki, mimogrede, na ta sestanek o usodi izbrisanih sploh ni bilo povabljeno!) je že decembra 2004 v javnem pozivu novi vladi zapisalo: "Prav na primeru izbrisanih pa se bo kmalu zelo jasno videlo, kako resno je možno vzeti Janševa priseganja na evropske vrednote". Da jih ni mogoče vzeti resno, pa smo po enem letu delovanja te vlade zapisali v javnem pozivu s skupščine društva februarja 2006. V njem smo med drugim zapisali takole (Delo ga takrat ni objavilo):

"Vsi mednarodni forumi, ki so svoje obravnave že končali, zahtevajo od Slovenije rešitev problema izbrisanih v skladu z odločbami Ustavnega sodišča – vsa aktivnost slovenske vlade od njene izvolitve do danes pa je namenjena ravno nasprotnemu cilju: kako odločbe US ne uresničiti – bodisi s pomočjo ustavnega zakona, ki naj bi se izmaknil ponovni presoji Ustavnega sodišča (pravni trik, znan iz avstrijske prakse pred 10-20 leti, danes spoznan za povsem nedopustnega), bodisi tako, da se ne naredi sploh nič, zvračajoč odgovornost na opozicijo, če ta ne bo hotela sodelovati pri triku z ustavnim zakonom. Žal obstaja tu še ena žalostna paralela z Avstrijo: tako kot Avstrija noče izvršiti odločbe svojega ustavnega sodišča o pravicah slovenske manjšine na Koroškem, Slovenija noče izvršiti odločbe svojega ustavnega sodišča o pravicah izbrisanih. Še bolj žalostno pa je, kako je na to doslej reagirala Evropska unija: Avstrija temu združenju držav, ki naj bi jih odlikovalo spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, predseduje letos, Slovenija pa naj bi mu predsedovala leta 2008. Pod takim predsedovanjem upanja za spoštovanje človekovih pravic seveda ni. Pregovor pravi, da upanje umre zadnje. Bomo torej mi umrli prej?"

K naravnost kričeči laži o tem, "da bi ustavni zakon upošteval tudi odločbo ustavnega sodišča", pa še tole: na seji iste komisije DZ za peticije in človekove pravice 2. februarja 2005 so ob obravnavi posebnega poročila ombudsmana o izbrisanih poslanci vladne koalicije glasovali proti priporočilu, da bi se problem uredil v skladu z odločbo ustavnega sodišča! S tem je razumnemu človeku povedano vse.

Na zadnji seji iste komisije pa je poslanec SDS Černač šel še dlje – drznil si je "obtožiti" celo ustavni zakon ob osamosvojitvi, češ da je ta "povzročil problem izbrisanih"! In da je zato treba sedaj (za nazaj!) popraviti ta zgodovinski, že zdavnaj izvršeni ustavni zakon, katerega namen je bil s kasnejšim popolnoma nezakonitim izbrisom v resnici grobo kršen, ne pa tiste nezakonitosti! To je pravzaprav še hujše kot v znamenitem Orwellovem romanu "1984": tam je oblast za nazaj popravljala samo časopise (če je v starih pisalo kaj neprijetnega za novo oblast, so jih naknadno izdali na novo s starimi datumi!) – naša vlada pa bi, če bi opozicija pri tem smešnem in sramotnem početju hotela sodelovati, na nazaj popravljala celo zgodovinske ustavne zakone!!

Matevž Krivic,
pravni zastopnik Društva izbrisanih