Drugi poziv Društva izbrisanih DRŽAVI IN JAVNOSTI

Na skupščini Društva 26. oktobra 2002 smo državi in javnosti naslovili prvi poziv, ki se je začel z besedami: »Deset let po povsem nezakonitem izbrisu skoraj 20.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in to celo brez odločbe ali vsaj obvestila prizadetim, s čimer je bila prizadetim v trenutku spodrezana pravna podlaga za eksistenco, za zaposlitev, za pokojnine itd., država – razen ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic – še vedno ni pripravljena niti priznati, da je to hudo nezakonitost s težkimi socialnimi posledicami za desettisoče ljudi in njihovih družin res zagrešila, in še manj to napako in njene posledice odpraviti.«

 Nato smo v sedmih točkah prvega poziva natančno opredelili odprte probleme in zahtevali od ministrstva za notranje zadeve, da pripravi nov zakon, ki bo te probleme končno rešil tako, kot to zahtevajo načela pravne in socialne države.

Poglejmo, kam smo se premaknili  do danes, točno 11 let po sramotnem dejanju, ki je hudo omadeževalo podobo Slovenije kot pravne in socialne države in potisnilo v hude eksistenčne stiske desettisoče družin:

1. Ministrstvo za notranje zadeve, ki že od julija lani obljublja pripravo takega zakona, sámo vse te mesece ni bilo sposobno storiti ničesar. Septembra smo jim (na njihov poziv) nato kompleten zakonski predlog pripravili mi, a so tudi o njem nato še pet mesecev molčali. Šele pred dvema dnevoma nas je ugodno presenetil državni sekretar dr. Bugarič z javno podporo našemu zakonskemu predlogu, vendar je to doslej le njegovo osebno stališče, ne še stališče ministrstva.

2. Sprašujemo se, kaj pomeni, da minister dr. Bohinc, ki mu je bil problem tudi osebno predočen  že julija lani, do tega kričečega problema še do danes ni zavzel javnega stališča. Pričakujemo in zahtevamo njegovo javno opredelitev do zakonskega predloga, nato pa seveda prav tako javne opredelitve vlade ter vladnih in opozicijskih strank. Če vsem naštetim že ni dosti mar eksistenčnih stisk desettisočev, ki jih je povzročilo desetletno nezakonito delovanje na tem področju vseh vlad nove Slovenije – ali jim tudi ugleda Slovenije ni mar?

3. Izražamo spoštovanje in zahvalo dvema institucijama te države, ki sta v tem problemu doslej edini pomagali tako nam kot tudi ugledu države: ustavnemu sodišču in varuhu človekovih pravic, od institucij civilne družbe pa gre posebna zahvala Helsinškemu monitorju Slovenije.

4. Zahvaljujemo se tudi mednarodnim forumom in organizacijam, ki so doslej pokazali zanimanje za naš problem, zlasti delegaciji Evropske komisije v Sloveniji, Komisiji Evropskega sveta proti rasizmu in nestrpnosti, podobni ženevski komisiji OZN, organizaciji Amnesty International in drugim, pa tudi britanski televiziji Channel Four, ki je posnela posebno oddajo o našem problemu.

5. Kljub temu še vedno upamo, da bo Slovenija končno vendarle sposobna problem razrešiti sama. Ob podpori varuha človekovih pravic naši pobudi za presojo ustavnosti zakona iz leta 1999 je ustavno sodišče to našo pobudo sprejelo v prednostno obravnavo in v kratkem pričakujemo njegovo odločitev. Če bo za nas pozitivna, o čemer glede na vse dosedanje njihove odločitve ne dvomimo, sprašujemo vlado in državni zbor oziroma politične stranke, ali nameravajo tudi to odločitev ustavnega sodišča izigrati, tako kot so tisto iz leta 1999? V tem primeru se bo ta slovenska sramota seveda znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Politiki, razmislite vsaj sedaj, ali nam je to res potrebno. Doslej so si naše upravičene zahteve upali podpreti le poslanci ZLSD, za kar se jim zahvaljujemo.

Končujemo enako kot v prvem, lanskem pozivu: »Če hoče Slovenija, ki je tudi naš dom, pa če njeno državljanstvo imamo ali ne, res postati pravna država, bo morala v najkrajšem času odpraviti ne le posledice nezakonitega izbrisa, na kar smo pretežno opozarjali doslej, ampak tudi posledice nezakonitih izgonov in nezakonitega preprečevanja vračanja v Slovenijo, ki so bile najhujše seveda v primerih, ko se je na ta način ljudem grobo kršila njihova ustavna in konvencijska pravica do življenja s svojo družino.« Besede in obljube seveda ne bodo dovolj – terjamo dejanja!

                                          Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije -

                                          na skupščini 26. februarja 2003 v Ljubljani

 

 

 
 
 
in Leto 2003
on 24 Maj 2019

Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov. Da bi izvedeli več o piškotkih in kako jih zbrisati, si poglejte Izjavo o piškotkih.

  Sprejemam piškotke na tej strani.
EU Cookie Directive Module Information