24 let po izbrisu. Koliko je še do cilja, če je cilj pravica? sobota, 5. marec 2016, 06:00 - Iz Promorskih novic

Konec februarja je minilo 24 let od izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je leta 2012 v zadevi Kurić in ostali razsodilo v prid šestim izbrisanim, ki so tožili Slovenijo, tej pa naložilo, da mora vprašanje odškodnin urediti za vse izbrisane. A za tiste, ki na strani izbrisanih spremljajo to problematiko, stvari tudi po uveljavitvi odškodninske sheme še niso urejene; sporna ostaja zlasti višina odškodnine, o čemer bo odločalo tudi ustavno sodišče. Nadaljujejo se tudi postopki pred ESČP. Nanj se je s posamičnimi ali skupinskimi tožbami obrnilo še približno tisoč izbrisanih.

Doslej je bilo odobrenih za 22 milijonov evrov odškodnin, določenih pri znesku 50 evrov za vsak mesec izbrisa. Izplačanih jih je bilo za nekaj manj kot deset milijonov evrov, saj država odškodnine izplačuje po obrokih.

http://www.primorske.si/Plus/7--Val/slike/papir.png");">Po letih bežanja od odgovornosti in kovanja političnih dobičkov na vprašanju izbrisanih, je do prelomne sodbe, ki je Sloveniji naložila ureditev odškodnin za vse izbrisane, prišlo poleti 2012. Državni zbor je zakon o odškodninah za izbrisane sprejel decembra 2013, izvajati pa ga je začel pol leta kasneje. ESČP je v zadevi Kurić in ostali šestim izbrisanim dodelilo odškodnine, ki so znatno višje od teh, ki jih je pozneje uveljavil slovenski zakon. Slovenija je morala vsakemu od šestih pritožnikov plačati po 20.000 evrov za nematerialno škodo, odškodnina za materialno škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbrisa, pa je bila določena pozneje, od primera do primera. Slovenija je morala šestim izbrisanim izplačati od 29.400 evrov do 73.000 evrov; vsem skupaj 240.000 evrov odškodnine. Zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku, kot tudi tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku, lahko upravičenec vloži v treh letih po začetku uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, to je do 18. junija 2017.

Na upravne enote je bilo do prvega marca letos vloženih 7273 zahtev za določitev denarne odškodnine, od tega je bilo že odločeno v 7086 primerih. Država je ugodila 5286 zahtevkom. Glede na to, da je država februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva v tako imenovano pasivno evidenco prenesla 25.671 ljudi, je število zahtevkov za odškodnino po odškodninski shemi nizko.

Dr.Neža Kogovšek Šalamon, ki se na Mirovnem inštitutu posveča problematiki izbrisa, za to nizko število zahtevkov nima uradnega pojasnila, le sklepa lahko, zakaj je tako:“Nimamo dostopa do ljudi, ki sploh ne vedo za ta zakon ali pa ne vedo za nas ali za druge organizacije, ki so prizadevajo za popravo krivic. Zato lahko samo ugibamo, zakaj niso oddali prošnje. Sama ugibam, da gre predvsem za neobveščenost. Ljudje ne vedo, da to obstaja.”

Premalo obveščeni?

Neobveščenost je bila problem tudi v preteklosti.“Čeprav so možnosti za ureditev statusa obstajale, bodisi za ureditev stalnega bivališča bodisi za pridobitev državljanstva, se je izjemno pogosto dogajalo, da so ljudje rok zamudili. Čeprav smo imeli občutek, da se je veliko pisalo ali pa govorilo v javnih medijih, so se še vedno našli ljudje, ki jih ta vest ni dosegla. Očitno ne spremljajo vsi medijev, tako kot si oblasti predstavljajo. Ne zdi pa se oblastem vredno, da bi posameznika, ki je izgubil status, obvestile o pravici do odškodnine.”

Med prispelimi vlogami je visoko število zavrnjenih. Pogoj, da oseba pridobi pravico do odškodnine, je, da si je v Sloveniji pozneje uredila status. Za nevladnike je to velika težava in ena glavnih pomanjkljivosti zakona o odškodninah za izbrisane. Ljudje, ki danes živijo v tujini, v preteklosti pa so bili prav tako izbrisani kot vsi ostali, torej nimajo pravice do odškodnine.“Nekdo je bil lahko prav tako izbrisan, ravno tako je temu človeku nastala škoda, morda je bil celo izgnan, morda je bil ločen od družine, vendar je zakon tega človeka izključil iz obsega upravičencev do odškodnine,”pojasnjuje Neža Kogovšek Šalamon. Ali se bo morala slovenska zakonodaja zaradi tega še spremeniti, je odvisno predvsem od odbora ministrov Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se še nista opredelila do vprašanja, ali je slovenska odškodninska shema ustrezna.

Instituciji se bosta morali opredeliti tudi do tega, ali je višina odškodnine primerno visoka. Upravičenci lahko dobijo 50 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa. Za leto izbrisa jim torej pripada 600 evrov, čeprav je bila morda dejanska škoda, ki so jo utrpeli (zaradi izgube dela, zdravstvenega zavarovanja, zaradi ločitve od družine ...), neprimerno višja. Če z odškodnino, ki jo lahko dobijo po odškodninski shemi, niso zadovoljni, se lahko obrnejo na sodišče, tam pa lahko iztožijo največ dvakrat toliko, kot jim pripada po odškodninski shemi; skupno lahko torej prejmejo največ 1800 evrov za leto izbrisa.

Več sodnih odločitev v prid izbrisanim

Sodišča so doslej obravnavala 51 tožb. Po podatkih državnega pravobranilstva, ki v teh primerih zastopa interese države, tožniki od države zahtevajo 2,9 milijona evrov (v dveh primerih višina zahtevka pravobranilstvu še ni znana). Sodišča so doslej odločila v šestih zadevah. Vse še niso pravnomočne, vidno pa je, da sodišča praviloma pritrdijo izbrisanim. V petih primerih so določila višjo odškodnino, kot jo je določala odškodninska shema.“To kaže, da je pavšalna odškodnina, ki je določena v zakonu, določena prenizko,”je prepričana Neža Kogovšek Šalamon.

Za to, da bi ljudje dobili polno odškodnino za nazaj, je potrebnega veliko truda, saj je treba nastopati prek sodišča proti državi, opozarja.“Vemo, da se bo velika večina izbrisanih zadovoljila z odškodnino, ki jo bo dobila pred upravnim organom, ravno zato ker si pravdanja ne morejo privoščiti bodisi finančno bodisi čustveno. Tudi to je velik problem. Že od izobraženega človeka, ki mu ni bila nikoli storjena takšna krivica, ne bi mogli tega pričakovati, ko gre za marginalizirano skupino, ki je bila leta demonizirana in zaničevana s strani države, pa lahko to pričakujemo še manj.”

Tudi to, da so sodišča omejena z dvakratnikom odškodnine, ki je posamezniku določena po odškodninski shemi, se lahko izkaže kot neustavno.“Lansko leto smo zasledili, da je vrhovno sodišče obravnavalo primer, ko je oseba zahtevala višjo odškodnino, kot predpisuje zakon. Ni je mogla dobiti, ker zakon omejuje odškodnino navzgor, in le vrhovno sodišče se je strinjalo s pritožnikom, da je to problematično in neustavno. Prekinilo je postopek v tem delu in zahtevalo od ustavnega sodišča, da o tem odloči. To je izjemno pomembno, ker bo ustavno sodišče dobilo priložnost, da se izjasni in tudi vsi ostali, ki trdimo, da je to neustavno, bomo izvedeli, ali je res tako,”pojasnjuje Kogovšek Šalamonova.

“To, kar se dogaja na ustavnem sodišču, odpira vrata za izboljšave ne področju poprave krivic,”o tem, da je prav čakanje na odločitev ustavnih sodnikov trenutno najpomembnejši novi element v zgodbi o izbrisanih, pravi Neža Kogovšek Šalamon. Vse ostalo je zatečeno stanje. Pričakovati je, da bo odločitev ustavnih sodnikov (do nje lahko pride šele čez leto ali dve), vplivala tudi na odločitev odbora ministrov Sveta Evrope, ki spremljajo izvrševanje sodbe ESČP in na nadalje odločanje ESČP v tožbah, ki so jih na to sodišče še vložili izbrisani.

Po prelomni razsodbi v zadevi Kurič in ostali iz leta 2012 se je na ESČP obrnilo še približno tisoč izbrisanih. Nekateri nastopajo posamič, drugi skupinsko. Skupno naj bi na ESČP vložili približno 70 tožb. Smo torej v fazi čakanja; po opažanjih Kogovšek Šalamonove ESČP verjetno čaka, kako se bo do odškodninske sheme opredelil odbor ministrov, na te odločitve pa bo posredno vplivala tudi odločitev slovenskih ustavnih sodnikov.

>25.671 prebivalcev Slovenije je bilo izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva Slovenije,

>7273 zahtevkov za odškodnine so do začetka marca prejele upravne enote,

>50 evrov znaša odškodnina za mesec dni izbrisa,

>13.050 evrov je najvišja odškodnina, ki jo lahko prejme izbrisani po upravnem postopku,

>51 tožb posameznikov, ki niso zadovoljni z višino odškodnine, kot jim je bila določena po odškodninski shemi, so doslej obravnavala sodišča.

in Leto 2016
on 27 Maj 2019

Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov. Da bi izvedeli več o piškotkih in kako jih zbrisati, si poglejte Izjavo o piškotkih.

  Sprejemam piškotke na tej strani.
EU Cookie Directive Module Information