Na ustanovnem zboru, ki je bil dne 26.02.2002 z nadaljevanjem 22.04.2002 in spremenjen na Zboru članov dne 24.03.2007, ter dne 20.02.2010 so člani društva v skladu z 8. členom Zakona o društvih sprejeli

S T A T U T

1.člen

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Ime društva je »Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije-združenje za človekove pravice«,

kratica društva je, »DIPS« (v nadaljnjem besedilu: društvo).

Sedež društva je v Brežicah, pp 12, 8250 Brežice

Sedež društva se po potrebi spreminja in je običajno v kraju stalnega bivališča predsednika društva. O spremembi sedeža društva odloča Izvršni odbor z večino glasov članov.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Društvo je prostovoljna, neodvisna, nepolitična, nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.

Namen društva je delovati za konkretno zaščito pravic posameznika in skupin ljudi in je na ta način posvečen humanitarnim vprašanjem in dobrobiti skupnosti. Posebna in prva prioritetna naloga društva je da, na demokratičen in civilizirani način, s pravnimi sredstvi ustvari pogoje, za sprejetje posebnega zakona za popravo krivic prisilno izgnanim državljanom bivše SFRJ iz Republike Slovenije, ter tudi protipravno izbrisanim državljanom bivše SFRJ iz Registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije v obdobju od protipravnega izbrisa iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije naprej, s primerno odškodnino.

Društvo ima svoj žig, ki je: okrogel, z obrobo, okrog katere je naveden celoten naziv društva in v sredini je, z velikimi črkami navedena kratica DIPS.

2.člen

Društvo se lahko včlani tudi v katero koli drugo sorodno društvo ali mednarodno društvo pod pogojem, da so njihovi cilji in dejavnosti skladni s cilji in dejavnostmi DIPS-a –združenje za človekove pravice.

3.člen

Društvo lahko za svoje člane in osebe, ki so jim bile kršene pravice, z njihovim pooblastilom, zbira potrebne osebne podatke in dokumentacijo s katerim ravna skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Društvo uporablja zbrane osebne podatke in dokumentacijo v skladu s pooblastili strank za opravljanje kršitev njihovih pravic, ter jih hrani še 6 mesecev po prejemu pisne dokumentacije, ki potrjuje, da je primer rešen.

4.člen

II.CIILJI IN NALOGE

Cilji in naloge društva so:

1. Podpirati in širiti načela Sklepne listine Organizacije o evropski varnosti in sodelovanju podpisani avgusta 1975 v Helsinkih, Finska, s strani 35 vlad evropskih in severnoameriških držav in kasneje še s strani vlad drugih držav;

2. Podpirati razvoj demokratičnih ustanov, pravne države in vladavine zakona, legitimnosti, vrednot univerzalne pravice, pravičnosti, solidarnosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor tudi izobraževanje za take vrednote;

3. Verodostojno in sistematično informirati domačo in tudi tujo javnost, o stopnji izpolnjevanja in varstva človekovih pravic na ozemlju Republike Slovenije, s posebnim poudarkom na prioritetne naloge iz 1. člena, opozarjati na vsako kršitev ali ogrožanje pravic z objavo rednih ali občasnih poročil-izjav in publikacij, kakor tudi na tiskovnih konferencah;

4. Brez vsakršne diskriminacije pomagati žrtvam kršitev človekovih pravic ne gelede na prioritetne naloge iz 1. člena in vsem tistim, katerih temeljne pravice so ogrožene, bodisi so kršene ali ogrožene individualne ali kolektivne pravice;

5. Pomoč se izvaja na podlagi verodostojnih dokumentov in izjav, z nasveti, s pravnimi nasveti, z intervencijo pri državnih organih, v primeru, da so ogrožene individualne ali kolektivne pravice. Pomoč prizadetim se izvaja tudi posredno s predlogi za usklajevanje zakonodaje z ustavo Republike Slovenije, Evropsko Konvencijo o človekovih pravicah, Evropsko socialno listino in Splošno deklaracijo človekovih pravic, oziroma z dajanjem pobud ustavnemu sodišču za oceno ustavnosti in zakonitosti. Po potrebi se za izvajanje pomoči lahko uporablja tudi Konvencija o otrokovih pravicah in ostalimi sorodnimi mednarodnimi konvencijami-Direktiva 2000/43;

6. Zavzemati se brezpogojno za bratsko in prijateljsko sodelovanje med narodi na temelju brezpogojnega spoštovanja in vzajemnosti;

7. Dajati predloge za promocijo in uveljavljanje človekovih pravic;

8. Po potrebi izdajati publikacije-zloženke s področja delovanja društva pri svojih nalogah varovanja človekovih pravic.

5.člen

III.ČLANSTVO

Društvo ima redne, častne in pridružene člane. Člani so lahko samo polnoletne osebe in mladoletniki po dopolnjenem 15 letu starosti . Člani so lahko državljani Republike Slovenije in tujci.

6.člen

Redni člani so lahko: protipravno izbrisani iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije in ljudje dejavni v javnem življenju za dobro posameznika in skupnosti in/ali na svojem poklicnem področju in, ki so pripravljeni zavzemati se za spoštovanje človekovih pravic. Redni člani sprejmejo statut društva DIPS, se ravnajo po njem, podajo pristopno izjavo in plačajo članarino.

Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali statutom ali drugim splošnim aktom društva.

Članstvo v društvu je prostovoljno.

Pravice rednih članov društva so:

1. Da volijo in so izvoljeni v organe društva;

2. Da sodelujejo pri delu organov društva;

3. Da dajejo predloge organom društva k delu in izpolnjevanju nalog;

4. Da prejmejo priznanja za delo v društvu za dosežene rezultate in uspehe;

5. Da so seznanjeni s programom in s finančno materialnim poslovanjem društva;

6. Da na obrazložen predlog predlagajo častne člane.

Dolžnosti rednih članov društva so.

1. Da volijo in so izvoljeni v organe društva;

2. Da s svojim znanjem in sposobnostmi pomagajo pri uresničevanju ciljev in nalog društva navedenih v 4. členu Statuta, ter izvajanju posameznih aktivnosti društva;

3. Da spoštujejo ta pravila ter določbe in sklepe organov društva;

4. Da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva;

5. Da redno plačujejo članarino;

6. Da skrbijo za sredstva in premoženje društva;

7. Da varujejo ugled društva.

7.člen

ČASTNI ČLANI IN PRIDRUŽENI ČLANI

Častni član društva lahko postane posameznik ali redni član društva, ki je s svojim osebnim delovanjem posebej pripomogel k uresničevanju ciljev in nalog društva.

Častne člane imenuje in sprejema Zbor članov na obrazložen predlog Izvršnega odbora ali katerega koli člana društva.

V kolikor častni član ni redni član društva, nima pravice glasovanja in je oproščen plačevanja članarine, razen če to sam želi.

Društvo ima lahko tudi kolektivne pridružene člane, katerih cilji so skladni s cilji društva in jih druži globalen ali posamezen skupen interes.

Predstavniki kolektivnih pridruženih članov društva lahko sodelujejo pri delu društva za dosego skupnih ciljev, vendar brez pravice odločanja.

8.člen

Članstvo v društvu preneha:

1. Z izstopom;

2. S črtanjem zaradi neplačevanja članarine za preteklo koledarsko leto;

3. S črtanjem, če se redni član 1 leto ne odzove vabilom društva;

4. S črtanjem, če se redni član ne udeleži nobene seje;

5. Z izključitvijo po sklepu Izvršnega odbora;

6. S smrtjo.

O prenehanju članstva po točkah: 2,3 in 4 odloča Izvršni odbor na predlog sekretarja. O izključitvi pa Izvršni odbor.

9.člen

GLASOVANJE

Glasujejo lahko samo redni člani.

Volitve organov društva so tajne, razen če se večina navzočih na Zboru članov odloči, da se volitve lahko izvedejo z javnim glasovanjem. Ostale odločitve Zbora članov se sprejmejo z javnim glasovanjem.

10.člen

IV. ORGANI DRUŠTVA

Organi društva so:

1. Zbor članov

2. Izvršni odbor-IO,

3. Nadzorna komisija-NK.

4. Območni odbori

11.člen

ZBOR ČLANOV

Zbor članov je najvišji organ društva.

Zbor članov sestavljajo vsi redni člani društva. Zbor članov je lahko reden ali izreden.

Zbor članov se sestaja najmanj enkrat letno.

Zbor članov je sklepčen, če sta prisotni dve tretjini vseh rednih članov. V primeru, da nista prisotni dve tretjini vseh rednih članov, je Zbor članov sklepčen po polurnem čakanju s prisotnimi člani, katerih mora biti vsaj ena četrtina.

Zbor članov skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik s pisnim obvestilom 7 dni pred pričetkom. Pisno obvestilo mora biti poslano vsem članom ali objavljeno v tedniku Žurnal 24 ali v katerem drugem dnevnem časopisu.

Izredni Zbor članov po potrebi skliče predsednik na zahtevo Izvršnega odbora, Nadzorne komisije ali dveh tretjin rednih članov najkasneje v 30 dneh od prejema pisne zahteve. V nasprotnem primeru lahko dve tretjini rednih članov, kot predlagatelj, skliče izredni Zbor članov. Sklicatelj mora predložiti dnevni red z ustreznimi dodatnimi materiali.

Izreden Zbor članov sklepa samo o stvari, za katero je bil sklican.

Zbor članov (reden ali izreden) odloča z večino opredeljenih glasov (predlog je sprejet, če je zanj glasovalo več članov kot proti- vzdržani glasovi se ne upoštevajo). Če je izid glasovanja neodločen, se glasovanje ponovi. Ponovitev glasovanja je vedno (tudi v primeru odločenega izida) možna, če na takojšen predlog enega člana, ki ga podpreta še dva, tako sklene Zbor članov. Če je izid glasovanja ostal neodločen, je predlog zavrnjen.

12.člen

Naloge Zbora članov so:

1. sklepa o dnevnem redu,

2. sprejema program dela društva,

3. sprejema Statut, njegove spremembe in dopolnitve ter druge splošne akte društva, glede svoje dejavnosti,

4. voli in razrešuje člane IO in NK, predsednika, podpredsednika in sekretarja društva,

5. razpravlja o dejavnostih in poročilih organov ter jih sprejema,

6. sprejema proračun in finančno poročilo,

7. sprejema v članstvo nove častne člane,

8. sklepa o pritožbah članov zoper disciplinske ukrepe Nadzorne komisije,

9. sklepa o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,

10. sklepa o prenehanju društva.

13.člen

IZVRŠNI ODBOR (krajše IO)

Izvršni odbor društva sestavlja najmanj 7 članov in to so: predsednik, podpredsednik, sekretar društva in še najmanj štirje redni člani društva, ki jih vse izvoli Zbor članov za dobo štirih let z večino glasov kvoruma prisotnih izmed rednih članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Izvršni odbor je izvršni organ Zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema Zboroma članov po programu in sklepih sprejetih na Zboru članov.

Izvršni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov. Korensporedenčno odločanje je možno le izjemoma- odločitev je veljavna, če je dokazano, da so pisni predlog prejeli vsi člani Izvršnega odbora in je za predlog pisno ali po elektronski pošti glasovala večina.

Sejo skliče predsednik. Če na pobudo člana Izvršnega odbora seje ne skliče v predlaganem času, jo ima pobudnik ob sopodpisu še dveh članov pravico sklicati sam.

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, večkrat letno.

14.člen

Izvršni odbor ima naslednje naloge:

1. pripravlja predloge aktov,

2. skrbi za finančno in materialno poslovanje,

3. pridobiva finančna sredstva za delovanje društva,

4. uresničuje naloge društva,

5. pripravlja poročilo o delu,

6. na podlagi programa dela organizira konkretno njegovo uresničevanje,

7. sprejema programa za sodelovanje z domačimi in po potrebi tujimi ustanovami po smernicah Zbora članov.

8. pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa,

9. predlaga in izvoli blagajnika če je potrebno,

10. sprejema v delovno razmerje v skladu z veljavno zakonodajo,

11. predlaga ustanovitev novih Območnih odborov,

12. predlaga, izvoli in razrešuje vodje Območnih odborov,

13. v primeru izpraznjenih mest lahko kooptira v svoj sestav največ tri člane,

14. izvaja druge naloge, ki mu jih naloži Zbor članov,

15. upravlja s premoženjem društva.

16. določa osebe, ki bodo pooblaščene na banki, ki vodi transakcijski račun,

17. sklepa o občasnem zbiranju, načinu zbiranja, ter porabi prostovoljnih prispevkov.

18. sklepa o višini članarine in o tem ali je članarina letna ali mesečna.

Za svoje delo je Izvršni odbor odgovoren Zboru članov.

15.člen

NADZORNA KOMISIJA (krajše NK)

Nadzorna komisija šteje 3 člane, ki jih izvoli Zbor članov za dobo štirih let. Nadzorna komisija izvoli predsednika iz svoje srede.

Naloga Nadzorne komisije je:

1. da, spremlja delo Izvršnega odbora med dvema Zboroma članov,

2. da, nadzoruje finančno poslovanje društva, pregleda letno poročilo o materialno finančnem poslovanju ter o njegovi ustreznosti poroča Zboru članov,

3. hrani žige, ki trenutno niso v uporabi.

Nadzorna komisija se sestaja po potrebi oziroma najmanj enkrat letno.

16.člen

DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujše nespoštovanje Statuta, programa in sklepov organov društva, povzročanje sporov in vnašanja razdora med člane društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva in njegovih članov.

O prekrških odloča na prvi stopnji Nadzorna komisija, na obrazložen predlog kateregakoli člana društva. S predlogom morajo biti člani NK in prizadeti član pisno seznanjeni vsaj tri dni pred sejo. O predlogu se ne more odločati v odsotnosti prizadetega člana, če je svojo odsotnost vsaj telefonično opravičil. Če je na naslednjo sejo vabljen vsaj 7 dni pred sejo, se takrat lahko odloča tudi brez njegove navzočnosti. Samo v izjemnih primerih, kadar hudih posledic za društvo oziroma izbrisane ni mogoče preprečiti drugače kot s takojšnjim izrekom disciplinskega ukrepa, lahko Nadzorna komisija ali Zbor članov izreče ukrep tudi brez pravočasnega vnaprejšnjega vabila in brez navzočnosti prizadetega. Vnaprejšnje vabilo tudi ni potrebno, kadar se odloča o prekršku, ki ga navzoči član stori na samem sestanku Izvršnega odbora ali Zbora članov.

Izvršni odbor lahko izreče članom društva ukrepe:

1. opomin,

2. javni opomin,

3. izključitev.

Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku.

O pritožbah zoper ukrepe odloča Zbor članov.

17.člen

PREDSEDNIK / PREDSEDNICA

Predsednik društva je izvoljen izmed rednih članov za dobo štirih let. Izvoli ga Zbor članov z večino glasov kvoruma prisotnih. Predsednik društva je hkrati predsednik Izvršnega odbora.

Predsednik društva ima naslednje naloge:

1. predstavlja in zastopa interese društva pred vladnimi organi, vladnimi in nevladnimi organizacijami, organizacijami civilne družbe, pred sodišči in upravnimi organi, ESČP, mednarodnimi zasedanji, zasedanji in zborovanji v RS ter tretjimi osebami;

2. je govornik društva zadolžen za stike z javnostjo in mediji;

3. sklicuje seje Izvršnega odbora in S Zbor članov;

4. skupaj z Izvršnim odborom organizira dejavnosti društva v obdobju med dvema Zboroma članov;

5. daje pobude za strategijo in akcije;

6. v okoliščinah, ki zahtevajo takojšnjo akcijo in ni časa za sklic Izvršnega odbora ima predsednik pooblastila sprožit akcijo, ki jo nato podpre Izvršni odbor;

7. je odgovoren za delo društva in sodelovanje Območnimi odbori;

8. vodi dnevne dejavnosti in akcije društva v obdobju med dvema sestankoma Izvršnega odbora;

9. vodi pridobivanje finančnih sredstev iz domačih in tujih skladov;

10. opravlja druge dolžnosti, ki mu jih naloži Zbor članov in Izvršni odbor;

11. za svoje delo je odgovoren Zboru članov in Izvršnemu odboru,

12. je odgovoren za pravilno hrambo baze osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

18.člen

PODPREDSEDNIK / PODPREDSEDNICA

Podpredsednika izvoli Zbor članov izmed svojih rednih članov za dobo štirih let z večino glasov kvoruma prisotnih članov. Podpredsednik društva je hkrati tudi podpredsednik Izvršnega odbora.

Podpredsednik izvaja naslednje naloge:

1. naloge, ki mu jih po potrebi naloži predsednik;

2. v času odsotnosti predsednika prevzame in uresničuje vse predsednikove zadolžitve in pooblastila;

3. prevzame funkcijo predsednika v primeru, ko se predsednikovo mesto izprazni v teku mandata;

4. je zadolžen za pripravo poročil in besedil za objavo;

5. daje pobude za strategijo in akcije društva;

6. je zadolžen za pridobivanje finančnih sredstev iz domačih in tujih fondov-virov;

7. opravlja druge dolžnosti, ki mu jih naloži Zbor članov ali Izvršni odbor;

19.člen

SEKRETAR / SEKRETARKA

Sekretarja izvoli Zbor članov izmed rednih članov z večino glasov kvoruma prisotnih za dobo štirih let.

Sekretar izvaja naslednje naloge:

1. naloge, ki mu jih naložita predsednik in podpredsednik;

2. izvršuje dnevne naloge, je odgovoren za neposredno organizacijo dejavnosti društva;

3. vodi administrativne posle in delo poslovnega tajnika;

4. je odgovoren za hrambo arhivov društva in drugih materialov;

5. odobrava vpogled v arhiv društva;

6. v odsotnosti predsednika in podpredsednika uresničuje dolžnosti podpredsednika;

7. je zadolžen za hrambo baze osebnih podatkov članov društva;

8. vodi sezname rednih, častnih in pridruženih članov;

9. usklajuje delo Območnih odborov društva;

10. za svoje delo je odgovoren predsedniku, podpredsedniku, Zboru članov in Izvršnem odboru.

20.člen

OBMOČNI ODBORI

Izvršni odbor društva odloča o ustanovitvi Območnih odborov društva v določenih krajih na ozemlju Republike Slovenije s posebej določeno pristojnostjo.

Območni odbori delujejo v skladu s Statutom in programom društva in v skladu z odločitvami Zbora članov in Izvršnega odbora društva.

Območni odbor je sestavljen iz:

- vodij OO,

- namestnika vodje OO,

- rednih članov, ki prebivajo na tem območju.

Vodjo Območnega odbora voli in razrešuje Izvršni odbor. Vodje OO se običajno voli izmed članov Izvršnega odbora. Mandat vodje in namestnika OO traja toliko časa kot mandat članov IO.

Dolžnosti vodje OO so:

- sprejema nove redne člane društva,

- od članov sprejema pristopne izjave, ki jih potem posreduje sekretarju društva,

- po potrebi zbira članarino in vodi temu ustrezno dokumentacijo,

- po potrebi sklicuje sestanke s člani njegovega OO,

- sekretarju društva sproti sporoča vse spremembe v zvezi članstva OO,

- predlaga namestnika vodje OO, ki ima iste dolžnosti kot vodja OO,

- se redno udeležuje sej IO,

- obvešča in informira člane svojega OO o aktualnih vprašanjih med dvema Zboroma članov.

Za svoje delo so Območni odbori odgovorni Zboru članov in Izvršnemu odboru.

21.člen

VI. JAVNOST DELA

Delovanje društva in njegovih organov je javno.

Društvo obvešča o svojem delovanju svoje člane:

q s pošiljanjem vabil in zapisnikov,

q z vpogledom vabil in zapisnikov v prostorih društva,

q z internim glasilom društva,

q z objavo na spletni strani društva: www.izbrisani.org.

Društvo udejanja svoje cilje in izvaja svoje naloge javno. Širšo javnost in pristojne organe in ustanove obvešča:

1. s tiskovnimi konferencami;

2. z okroglimi mizami, poročili in obvestili;

3. z dopisi pristojnim državnim organom;

4. z vabili na mesto dogajanja;

5. s članki;

6. prek sredstev javnega obveščanja;

7. prek sorodnih nevladnih ustanov doma in v tujini;

8. prek veleposlaništev in konzularnih oddelkov,

9. prek spletne strani: www.izbrisani.org

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren Izvršni odbor.

22.člen

VII. FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE

Viri dohodkov.

Finance in lastnina društva izvira iz članarine, prostovoljnih prispevkov, daril, volil in zapuščin in drugih dohodkov.

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje predvsem s projekti, iz skladov, od sponzorjev in donatorjev doma in iz tujine, s pomočjo posameznikov, organizacij in društev doma in v tujini, iz skladov in proračunov ter iz naslova materialnih pravic in dejavnosti.

Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu pomagajo materialno ali kako drugače. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah Zbora članov, nimajo pa pravice odločanja.

Če društvo pri opravljanju svojega dela opravi presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

23.člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejeme Zbor članov. Na rednem Zboru članov, člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

24.člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik, blagajnik ali drug član, ki ga določi Izvršni odbor.

Finančno in materialno poslovanje društva mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančnem materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Blagajnika predlaga in izvoli Izvršni odbor za dobo štirih let.

Delo blagajnika je javno.

Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je last društva in vpisano v inventarno knjigo ter zemljiško knjigo.

Premično premoženje se lahko kupi le na podlagi sklepa Izvršnega odbora, nepremično premoženje pa se lahko kupi le na podlagi sklepa Zbora članov.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijsko poslovanje društva.

Za urejanje finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli ali začasno najame finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

25.člen

VII. KONČNE DOLOČBE

PRENEHANJE DRUŠTVA

Društvo lahko preneha:

1. po sklepu Zbora članov z dvotretjinsko večino prisotnih članov.

2. po samem zakonu;

V primeru prenehanja društva preide premoženje predstavnikom Karitasa v Mariboru.

Proračunska sredstva se vrnejo državnem proračunu.

26.člen

SPREMEMBE STATUTA

Ta Statut se lahko spremeni ali dopolni le z odločitvijo Zbora članov izglasovano z dvotretjinsko večino prisotnih članov društva.

Predlog za spremembo Statuta lahko poda Izvršni odbor ali ena tretjina vsega članstva društva.

27.člen

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Ta Statut začne veljati s sprejetjem na letni Zboru članov, to je 20.02.2010

Statut je podpisan v treh identičnih izvodih.

LJUBLJANA, 20.02.2010                              Predsednik: NIKO JURKAS