- Komisar Sveta Evrope za človekove pravice
- Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI)
- Komisija ZN za človekove pravice
- Komisija ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice
- Odbor za peticije Evropskega parlamenta
- Evropsko sodišče za človekove pravic
- Amnesty International
Šestnajst let po izbrisu 18.305 oseb, takrat državljanov bivše Jugoslavije, iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, ki ga je Ustavno sodišče leta 1999 spoznalo za nezakonitega, je problem še vedno nerazrešen.
Uresničitvi druge odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2003, ki je zahtevala hitro razrešitev problema in dala precizna navodila, kako to narediti, se je takratna vlada (v letih 2003 in 2004) izogibala, boječ se ksenofobnih pritiskov opozicije – sedaj, ko je takratna opozicija prišla na oblast, pa sedanja vlada uresničevanje te odločbe popolnoma blokira in celo ignorira. Zato naše edino upanje ostaja pritisk mednarodnih institucij na Slovenijo – in s tem pozivom skušamo obrniti njihovo pozornost na dejstvo, da je bila tudi vsa njihova močna podpora hitri in pravični razrešitvi problema izbrisanih doslej zaman in brez vsakega učinka.
A. Tistim institucijam, ki so že podprle naše zahteve
1. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je zahteval celo dvakrat, v svojih poročilih leta 2003 in 2005, hitro in popolno uresničitev odločb Ustavnega sodišča. Obe priporočili: popolnoma ignorirani.
2. Skoraj isto je zahtevala tudi Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, prav tako dvakrat. Obe priporočili: popolnoma ignorirani.
3. Odbor ZN za človekove pravice je sprejel svoja priporočila, podobna prej omenjenim, v svojem poročilu o Sloveniji iz julija 2005. Bila so v Sloveniji popolnoma ignorirana – ne samo od vlade, ampak tudi od vseh glavnih medijev.
4. Ugotovitve in priporočila Odbora ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice (v njegovem poročilu o Sloveniji iz novembra 2005) so bila še strožja kot prej omenjena, zahvaljujoč tudi močnemu angažiranju Amnesty International v korist izbrisanih. Enako kot v prejšnjem primeru je vlada tudi tokrat popolnoma ignorirala ne le vsebino teh priporočil, ampak tudi ponovljeno izrecno zahtevo, da bi država morala poskrbeti za »široko seznanjenost vseh v državi s temi priporočili v vseh ustreznih jezikih«. Zgodilo se je nasprotno – molk o poročilih obeh komitejev ZN je bil skoraj popoln.
B. Tistim institucijam, ki to vprašanje še obravnavajo
1. Odbor za peticije Evropskega parlamenta je razpravljal o naši »Peticiji št. 320/2005« 26. februarja 2007 in je sklenil zahtevati od slovenske vlade odgovor na našo peticijo. Vse doslej odgovora še nismo prejeli. In težko je pričakovati pošteno presojo s strani institucij EU nasproti vladi države članice, ki ravnokar predseduje EU, še posebej v tako visoko politiziranem vprašanju, ki zadeva hude kršitve človekovih pravic tako velikega števila oseb.
2. Tako ostaja za nas edino upanje sodba ECČP v Strasbourgu v zadevi št. 26828/06 (Makuc in drugi proti Sloveniji). Na žalost prav temu visokemu sodišču njegova pravila onemogočajo, da bi pri tem sojenju lahko upoštevalo izvor in pravi vzrok te zadeve, tj. sam nezakoniti izbris, ki se je zgodil dve leti prej, preden je Slovenija ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in da bi lahko direktno odločalo o posledicah te hude kršitve človekovih pravic. Ne glede na to nesrečno okoliščino pa upamo, da bo Sodišče našlo primerno pot za pravično razrešitev tega težkega in delikatnega vprašanja, kjer je glavna kršitev človekovih pravic tako jasna, tako težka in zadeva tako veliko število žrtev, čeprav je hkrati zunaj direktnega dosega jurisdikcije ESČP.
3. Amnesty International
Izražamo posebno hvaležnost in zahvalo Amnesty International za vse njihove akcije v korist izbrisanih in še posebej za to, da je bila Amnesty International doslej edina mednarodna institucija, ki je zahtevala tudi pravično povračilo škode, ki je bila izbrisanim povzročena.
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije,
na svoji 6. letni skupščini v Ljubljani, 24. februarja 2008
